Tako srečna sem bila, da sem dobila mojo novo službo, čisto vse je šlo tako, kot sem si želela. Z direktorjem sva se vse lepo pogovorila in začela sem delati. Seveda na začetku človek dela največ, ker se hoče dokazati, no pri meni je bilo isto in kar hitro se mi je pojavil sindrom karpalnega kanala, na kar sploh nisem polagala pozornosti.

Zapestja in prsti so me boleli, a glede tega se nisem čudila, ker nikoli prej nisem toliko časa sedela za računalnikom. Eni in isti gibi so povzročili bolečine, ki pa sem jih ignorirala. Malo sem se vstala in sprehodila do stranišča potem pa nadaljevala svoje delo, da bi jaz takrat poznala sindrom karpalnega kanala nisem, niti mi še nikoli nihče ni tega omenil, pa sem tudi imela prijateljice, ki so delale po pisarnah. No, potem pa so te bolečine vztrajale in ravno, ko so me bolele roke in prsti je poklicala prijateljica, če imam čas za kratek klepet. Rekla sem ji, da lahko malo poklepetava, ker me itak bolijo prsti in zapestjem, pa moram narediti malo pavze, takrat pa je ona že omenila sindrom karpalnega kanala in mi rekla, naj si o tem malo preberem, ker to ni nedolžna stvar. Komaj sem si zapomnila te besede, sindrom karpalnega kanala, da sem si potem lahko pogledala in res videla, da če ne bom bolj pazljiva, bom morala do zdravnika. 

Res si nisem želela tega, komaj sem začela delati, bila sem srečna in zadovoljna, sedaj pa naj imam sindrom karpalnega kanala, kako bom delala naprej v bolečinah. Skušala sem z razgibavanjem in pavzami, bilo je malo boljše. Prepričana sem bila, da imam to zaradi tega, ker sem sedaj na hitro spremenila službo in se morajo roke navaditi. Prepričala sem samo sebe, da jaz sindrom karpalnega kanala ne bom imela in da bom lahko naprej delala, tako kot je potrebno. Preveč mi je nova služba všeč.…